S kovinsko vezjo se povežejo kovinski atomi. Atomi kovin razmeroma zlahka oddajajo zunanje elektrone. Vez je privlačna sila med pozitivno nabitimi jedri in prosto gibljivimi elektroni, ki omogočajo povezavo kationov. Za prosto gibljive elektrone je značilno, da si jih delijo vsi kationi, ki se ne gibljejo.

Kovinski kristali

Osnovni gradniki kovinskih kristalov so kovinski atomi, ki razmeroma zlahka oddajajo zunanje elektrone in postanejo ioni. Kovinsko kristalno mrežo torej sestavljajo pozitivni ioni kovine z valenčnimi elektroni, ki si jih delijo vsi kationi, ki se ne gibljejo. V kovinah so delci trdno povezani med seboj.

Model kovinske kristalne strukture.

Lastnosti:

• prevajajo toploto in električni tok → vzrok: prosto gibljivi elektroni;
• imajo različno temperaturo tališča in vrelišča (praviloma visoko, razen alkalijskih kovin) → vzrok: vezi v kristalih so različno močne;
• gostota je praviloma velika → vzrok: najgostejši sklad delcev v kristalu;
• lahko jih vlečemo in kujemo → vzrok: plasti enako velikih okroglih ionov drsijo druga ob drugi.

Primerjava naraščajočih temperatur tališč in vrelišč različnih kovin:

Kovina	Ttališča (°C)	Tvrelišča (°C)
živo srebro	−38,9	359,9
natrij	97,8	883
svinec	327	1749
aluminij	660	2519
železo	1535	2861
zlato	1063	2856
volfram	3410	5555

Poglej v periodnem sistemu, kje ležijo te kovine.