Razvoj teorije o zgradbi atoma
Tako kot ti, so si tudi naši predniki postavljali osnovno vprašanje: »Iz česa je zgrajen svet?«. S pomočjo različnih ved in na različne načine so skušali nanj odgovoriti.
Prvi, ki je razmišljal o obstoju sveta je bil grški mislec in filozof Empedokles (490-430 pr. n. št.). Prepričan je bil, da je svet sestavljen iz štirih osnovnih elementov: ognja, vode, zraka in zemlje. Trdil je, da so elementi vsak zase nespremenljivi, a se medsebojno mešajo na podlagi simpatije in antipatije (ljubezen-sovraštvo), kar povzroči učinek spreminjanja.
Štiri osnovni elementi sveta
Vir: www.particleadventure.org [2. 9. 2008]
Slabih sto let kasneje je grški mislec Demokrit uvedel pojem atom. Skozi zgodovino in z razvojem znanosti se je spreminjala tudi predstava o atomu in njegovi zgradbi. Več o atomu in o ostalih znanstvenikih in o njihovih teorijah, ki so se neprestano razvijale in dopolnjevale, si preberi v tabeli.
 Demokrit (470-380 pr. n. š.) Vir: sl.wikipedia.org [2. 9. 2008] |
|
Vse okrog nas je sestavljeno iz najmanjših delcev, ki so nedeljivi in neuničljivi. Poimenoval jih je ATOMI (gr. atomos "nedeljiv"). Trdil je, da se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in položaju v prostoru. |
 John Dalton (1766-1844) Vir: chemistry.bd.psu.edu [2. 9. 2008] |
|
Snovi so zgrajene iz drobnih delcev, atomov. Vsi atomi nekega elementa so enaki. Atomi različnih elementov se med seboj razlikujejo v zgradbi. |
 Joseph John Thomson (1871-1940) Vir: commons.wikimedia.org [2. 9. 2008] |
|
Odkril elektrone, kot prve izmed delcev atoma. Na osnovi poskusov je sklepal, da je atom je sestavljen iz delcev s pozitivnim in negativnim nabojem. Pozitivni naboj je enakomerno porazdeljen po celotnem atomu, negativno nabiti delci (elektroni) pa so v atomu porazdeljeni kot "rozine v pudingu". |
 Ernest Rutherford (1871-1937) Vir: chemistry.about.com [2. 9. 2008] |
|
Ugotovil, da je atom skoraj prazen prostor. Na sredini atoma je zelo majhno atomsko jedro, v katerem je zbrana skoraj vsa masa atoma in se v njej nahajajo pozitivno nabiti protoni. Okoli jedra krožijo negativno nabiti elektroni, ki določajo velikost atoma. |
 Niels Bohr (1885-1962) Vir: web.gc.cuny.edu [2. 9. 2008] |
|
Zgradba atoma je podobna sončnemu sistemu. V jedru so pozitivno nabiti delci protoni, okoli njega pa krožijo elektroni po točno določenih poteh - lupinah, ki se razlikujejo po energiji. Med protoni in elektroni obstajajo privlačne sile. |
 James Chadwick (1891-1974) Vir: www.ct.infn.it [2. 9. 2008] |
|
V jedru so poleg pozitivno nabitih delcev protonov tudi nevtroni, delci brez naboja. Nevtroni so delci, ki lahko prodrejo v jedra še težjih elementov in povzročijo jedrsko cepitev. |
| Moderna razlaga |
|
V atomu so še manjši delci. Vsak nevtron in proton je sestavljeni iz treh kvarkov. Danes je znano 6 kvarkov. Elektroni se ne gibljejo urejeno po krožnicah. Elektron si lahko predstavljamo kot oblak, ki zapolni prostor okoli jedra. Prostor v oblaku, kjer je 95 % verjetnost, da se v njem nahaja elektron, imenujemo orbitala. Znanih je več vrst orbital, ki so različnih oblik (s, p, d ...). Elektron uvrščamo v skupino delcev, ki jih imenujemo leptoni. |
Opomba: Pojme kvark, orbitala, leptoni si ni protrebno zapomniti. Z njimi se boš še srečal v srednji šoli.
Domov | 1. sklop | 2. sklop | 3. sklop | 4. sklop | 5. sklop | 6. sklop | 7. sklop |
OŠ Belokranjskega odreda Semič