V naravi se nahaja v elementarnem stanju ali v spojinah.

Elementarno žveplo
Vir: www2.arnes.si/~sspzkola/ [2. 9. 2008]

Znanih je več alotropskih oblik. Njegovi atomi se lahko povežejo v verige in obroče:

• pri sobni temperaturi → rombsko ali alfa žveplo (najbolj stabilna oblika, v obliki majhnih kristalov, obroči S₈),
• pri 96 °C → monoklinsko žveplo (igličasti kristali, manj urejeni obroči S₈),
• pri višji temperaturi → tekočina postane bolj viskozna, obroči S₈ se cepijo, nastanejo prepletene verige atomov S,
• če staljeno žveplo zlijemo v vodo, da se hitro ohladi, nastane gumijasta masa (plastično žveplo).

Žveplove spojine:

• žveplov dioksid SO₂:
  • je brezbarven, strupen, dušljiv plin, ki onesnažuje okolje in povzroča poleg drugih snovi kisli dež;
  • nastane pri gorenju žvepla.
• žveplov trioksid SO₃:
  • je trdna snov, obstaja v treh modifikacijah;
  • z vodo eksplozivno reagira v žveplovo(VI) kislino.
• žveplova(VI) kislina H₂SO₄:
  • je brezbarvna oljnata tekočina brez vonja;
  • je higroskopna (veže vodo);
  • koncentrirana H₂SO₄ (96 %) je močan oksidant;
  • uporaba: za izdelovanje umetnih mas, gnojil, eksplozivov, pralnih sredstev, zdravil ...